Prejšnjo soboto so v Portorožu odprli nov klub, Manasa. Ambient, ki so ga uredili v bivši Pergoli, mi je bil kar kul, lepo poštimano. Upam, da bo zaživel in ostal živ.

Med fotkanjem mi je ratalo na kratko podebatirat z lastnico, Ireno Lušičič, ki jo najbrž bolj poznate s slovenske modne scene. Če sem prav razumel, je zadevo odprla s fantom in ima kar nekaj idej in planov. Sam sicer redko zalutam v take lokale, ampak bom šel s firbca sigurno kaj pogledat.

Otvoritveni večer je bil v znamenju Jägermeistra, tako da je bilo treba pofotkat znamko in pa seveda folk, predvsem znan folk. No, tu se je zadeva zakomplicirala, ker sem slab poznavalec slovenske "vip" scene.., predvsem kar se tiče obrazov s teh naših čvek revij.

No, tu mi je pomagala prijazna gospodična Meta, ki je štimala celotno zadevo. Malo čudno se je slišalo, vsaj meni, ampak to danes tako je, zgledalo pa je nekako takole: "To je ta in ta" - OK :) - "To je bivsi fant od..ne-spomnim-se-imena", - OK ;) - blage, kdo je ta, katere imena se ne spomnim, kaj šele, kere fante je mela. Ampak smo poštimali, da je blo ok.

Po fotkanju sem pičil še do Izole na Ribiški praznik. Sicer sem bil pozen, koncertov je bilo konec, sem pa vseeno zmazal porcijo kalamarov in porcijo sardelic ;)_

Skratka, če bi gledali obraze z otvoritve, jih imate na 24ur oz. Žurnal24, jaz pa spodaj pripopam par mojih za dušo, pa seveda Jägru malo reklame ;)

V soboto sem šel slikat Danjelo in Markota. Na poroko sem komaj čakal že cel teden, ker sem točno vedel, da ne bo tipično zrežirana poroka, predvsem pa, da ne bo dolgčas.

Ne maram zrežirano nastavljenih slik, zato tudi ne maram tipičnih porok. Sicer jih nisem slikal veliko, ponavadi le prijateljem in lani me je Denis parkrat vzel s sabo kot asistenta, ampak to kar je bilo v soboto. oz nedeljo, to bi lahko delal vsak dan celo življenje ;)

V soboto na poroki sem se moral sicer malo prilagajat, ker je bil tam tudi snemalec, ki je vse scene režiral, drugače pri njem najbrž niti ne gre. Če je on rabil polkna zaprta, sem jih jaz rabil odprta.., nekje smo prišli skupaj, nekatere kadre smo pa pač delali 2x, malo zanj, malo zame..

In ker v soboto nismo poslikali vsega, kar smo želeli in ker se nam ob 7h zjutraj še ni spalo in ker se itak ni vedelo kdo je bolj nor, nevesta, ženin ali jaz, smo se spravili v nedeljo zjutraj okoli še malo pofotkat.. v oblekah seveda.. In končno sem prišel na svoj račun.

Malo med sončnice, malo na cesto, pa na hamburger.., sem mel še par idej, da bi šli s pištolami ropat banko, to bi ble hude slike, ampak je bila nedelja in malo se nam je mudilo.

Hamburgerje smo hoteli plačat z rožami na avtu, pa ni šlo, potem smo jim ponudli gume z avta, za vsak hamburger eno, pa tudi ni šlo.. :) No potem smo našli eno res zakon pšenično polje in sta se šla malo lovit.. potem nas je ujel prijazen lastnik polja, pa sem ga prosil naj jih gre spodit, ker na polju nimata kaj delat.. in je šel, maaa, vse me je bolelo od smeha.

Vmes je bilo še par pizdarij, ampak vsega itak ne smem povedat :). Priznam pa, da se čisto vsega tudi ne spomnim najboljše ;) Danijeli in Markotu hvala za najbolj noro poroko. Upam da bo bolj nora samo še moja, če bo kdaj. Tam se vam definitivno ne bo treba sekirat in obremenjevat, če bo kdo v kavbojkah, kdo kje stoji, kam se mora kdo vsest, kaj je najprej, kaj je pol in upam da se bo vmes uscaloooooooooo kot iz škafa! ;)

Tole je pa še ena fotka od nedelje zjutraj prek twitterja http://twitpic.com/26edag ;)

Ejjjj ;)

Včeraj se je zaprl Speed. Čeprav me v Speedu ni več od novembra, in sem se kar konkretno distanciral, so bili občutki še vedno čudni, ampak definitivno ne tako emocionalni, kot ko smo zaprli pravega. Tistega prvega, na Bonifiki.. v bistvu ga takrat nismo zaprli, ampak preselili, ker smo pač leteli ven, a o tem drugič.

Speed je moja nora šola, velik del življenja in kup spominov, poznanstev in pizdarij. Čeprav sta mi starša, ki se v gostinjstvu drkata že celo življenje in delata cele dneve, vedno govorila, da stran od tega, leta 2004 padem v vodo. Zblojen, brez pojma o čemerkoli. Nisem vedel kako naročit robo ;). Hvala mojim prvim natakarjem in picopekom za štart :* (Vanesa, Tamara, Mojca-mh, Edi, Sandi, Andrej).

Potem je steklo in kmalu se srečaš z vsemi pizdarijami, ki jih kot gost, ko prideš na pivo ne vidiš. Kdaj ti česazmanjka, kdaj kdo ne pride delat, crkne hladilnik, crkne elektrika, zamašeni odtoki, Zabasani polomljeni WC-ji, zmanjka drobiža, položnice, položnice, položnice in še 1x, položnice, (ja tudi SAZAS :*), inšpekcije, zataženi pofukano jebeno tečno arogantno prepotentni gosti, tudi tisti ja. "Zakaj je tisti študent dobil pred mano?, - je naročil prej, gospod - A ti veš kdo sem jaz?" - (sampri sebi) goni se u 3pm!!!, teži ta, teži uni., okeeeeej, sej je veliko lepih stvari ;)

Šlaje tona živcev, neprespanih noči (ok, tu niso krive samo službene obveznosti, včasih je bilo treba tudi kaj spit :p), skratka precej naporno, še posebej če nisi "zajeban" šef, kar definitivno ne znam bit, zato to ni zame, sploh pa si preveč stvari ženem k srcu. In ja, nikoli nism maral besede šef.

Zakaj se je Speed zaprl? :) o tem kdaj drugič..

Dragi gostje in živi inventar, hvala za vse nepozabne trenutke! Tisti, ki ste pokradli vilince, nože, šalice, kozarce, pladnje, kečape, slike, ja tudi ti, ki si nam spizdil ščetko za wc, spravite te stvari za spomin (tu odpadete tisti, ki ste spizdili samo kečap, butli :p ). Hvala vsem gostom, da smo imeli v petih letih norih žurk samo en pretep in par manjših incidentov, ampak večinoma je šlo za žensko-moške oz. partnerske konflikte.

Drage punce, odvadite se metat vložke in druge masovne stvari v WC, vsake 2 meseca so nam prišli pumpat cevi. In samo 2x v zgodovini Speeda je bil zamašen moški WC.

Joj, še tolko bi napisal, pa se mi mudi gledat rože in spit pivo, lani nisem šel ;).

Okej, še to. Dragi moja banda oz. Speed Staff. Hvala za vse! Lepo je bilo z vami, pojedli ste mi tono živcev, vem pa, da sem jih jaz vam tri. Oproščam vsa zamujanja, in vse zažgane pice ;). Pogrešam, ponedeljke in torke, in seveda Speed srede. Verjamem, da nas pogreša tudi marsikateri študent in drugi naši gostje. Vedno mi kdo reče kako noro je bilo. Ampak najbolj noro je bilo ko smo na koncu žurov zaklenili vrata in začeli pospravljat, prat kozarce, brisat pulte, ko smo navili muziko do konca in počakali sončni vzhod oz. čistilko, včasih prvo smeno ;)

Vse kar je ostalo so spomini in slike, ki pa jih ni malo in jih pozimi začnem metat na net, vse od 2004 naprej.

Spodaj je pa par starih, predvsem SpeedStaffa in živega inventarja z Željotom na čelu.